חזרה לדף הראשי של מכון מעלה אדומים                             tornar a la pajina prinsipal del Instituto

   חזרה לדף הראשי של אוצר הלשון הספניולית    tornar a la pajina prinsipal del Trezoro

 

 



 

 

 

הצגת הערך
Prezentasion de la entrada

 

486740 ערך מספר

entrada numero 486740

verse v. refl.

ראה עצמו, נראה, השתקף; התראה

to see himself, to be seen, to be reflected; to see each other

no poder verse a si

להיות מדוכדך

verse al espejo

לראות עצמו בראי

verse ovligado

לראות עצמו מחוייב



דיגומים מילוניים Enshemplos leksikales


verse al espejo (Moscona)

no tiene gana de verse asi (Moscona)



פתגמים Refranes


De kitar i no meter si ve presto el dip

Kuando non ay mazal, ya si vei del dia de naser

Al sol ki lu metas, el korason si li veya

De lu aruvado non si vei hair

De la manyana se ve el buen dia

La negregura, al pareser se le veya

Lo bueno i lo negro se veya al pareser

Lo ke la vieja keria, entre esfuenyos se lo via

De la kara si veya komo di korason tieni

Kuanto mas alto me veyo, mas alto kero ser



שירה קלאסית ודרמה Poezia klasika i Drama


alguno djimiendo inda desha verse (Gaon, Poezias)

apenas es noche no se ve mas alma (Gaon, Poezias)



קופלאס Koplas


Kada manyana viamos matados, (Rebuelta de Yenicheris, siglo 18)

de verme kon muncha fatiga, ordeni esta kantiga, kon eya se kastiga el ombre kriado de la tierra (Tarika, Shira Hadasha, Izmir 1861)

Viendose Vashti el ravo de la gran vestia, empeso a yorar i dezir: guay, ,ke es esta sentensia? Sus donzeyas la afalagavan i para eya no avia pasensia; guay, ke ize pekar a las Judias, ke de otro no me vino, no. (sova semahot, Livorno 1782)



ספרות תורנית Literatura relijioza


siendo se vido Yosef rejidor i patron de la kaza, (Meam Loez Bereshit)



שאלות ותשובות Responsa


i siendo estava el tiempo kurak se espantaron no este en medio i se vera, lo alevantaron de ayi i lo echaron a el bair (Hikre Lev I, Sal. 1853)

vido la pared;' del magazen derrokada i ke se vian las botas, i los fierros estavan floshos (Amar Shelomo, Sal. 1864)



רומנים ועיתונות Novelas i Periodizmo


eyos se vieron arrankar en los gettos de Varsovia i de Vilna, en los kampos de Auschwitz i de Birkenau, (La boz de Turkiye, 1948)

Sin entender eyos mizmos la kavza porke, ni el manseviko ni la muchachika no podian pasarsen sin versen un minuto. (Pavlo i Virdjinia, 1912)

Enmedio de todas las kalejas se veen kolgadas las diversas kandidaturas propozados de diversas grupas (La Amerika 1910)

yo me konto muy dichozo de verme onorado de una dama tan noble komo vos (El prove doktor, Const. 1904)

-Se ve komo las mujeres sos namkyores, kale ke kontes un poko pan i sal. (La famoza kantadera, Tel Aviv 1950)

se ve ke komo tiene la Shehina en la kara, mi yiten ve-yirbu kamo'h be-Israel, i ke mejor de esto? (El Djugeton, Const. 1908)